Ker pri nas letos ni bilo snega, smo se odločili, da bomo zimo raziskovali skozi zgodbe o Antarktiki, deželi, kjer snega in ledu nikoli ne zmanjka. Glavni prebivalci tega ledenega sveta so pingvini, ki so nas še posebej očarali.
Spoznali smo, da so pingvini zelo posebni, saj niso sposobni letenja, so pa odlični plavalci. Kot zanimivost smo spoznali, da obstajajo različne vrste, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi in navadah. Ogledali smo si čudovit dokumentarec: ‘Popotovanje cesarskega pingvina’ (Luc Jacquet), ki nam je razkril skrivnosti pingvinjega življenja in preživetja v ekstremnih razmerah. Ugotovili smo, da so pingvinom poleg ekstremnih vremenskih razmer nevarni tudi viharniki, ter morski leopardi, ki lovijo predvsem mlade pingvine.
Otroci so se pri ustvarjanju naše Antarktike zelo zabavali. Slikali so in izdelovali svoje pingvine iz različnih materialov, kot so papir, jogurtovi lončki, kamni in druge umetniške potrebščine. S tem so razvijali svojo domišljijo in ustvarjalnost, hkrati pa še globlje spoznavali življenje teh zanimivih živali.
Ker smo se v tem času spomnili tudi na slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, smo temi o pingvinih dodali tudi kanček slovenske kulture. Pogovarjali smo se o tem, kako so pingvini podobni vsem tistim, ki nosijo eleganten frak, in tako smo povezali pingvinji svet z našim kulturnim praznikom.
Na koncu smo znanje, ki smo ga pridobili, preverili s kvizom. Za nagrado smo se posladkali s Fructalovim sokom Pingo, ki nam je obogatil naše popotovanje v ledenem, pingvinjem svetu.
Spoznavanje in učenje o pingvinih nas je resnično pritegnilo in navdušilo.
Fotoutrinke si lahko ogledate v galeriji, na Primorskem valu pa lahko prisluhnete prispevku o obravnavani temi (0:25/1:30).
Mravljice smo november preživele v družbi Muce Copatarice! Prebrali smo knjigo, poslušali zvočni posnetek zgodbe, izdelovali copate, hiše iz male vasi v kateri živijo otroci in izdelali tudi hišo, kjer živi Muca Copatarica. Za konec smo imeli prav poseben dogodek – z avtobusom smo se odpeljali v Tolmin ter tam obiskali kinogledališče, kjer smo si ogledali animiran film o Muci Copatarici. Film nas je popeljal v svet Muce Copatarice, njene dobrote in skrbnosti.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo kinogledališču Tolmin za prijazno gostoljubje, čudovito filmsko doživetje ter možnost razstave naših izdelkov.
Tudi letos smo se vključili v program Zdravje v vrtcu. Program je podprt s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je usmerjen v vse ciljne skupine v vrtcu. Rdeča nit programa je bila v letošnjem letu “Besede imajo moč”.
Več o tem, kako smo za naše zdravje skrbeli, si lahko preberete v spodnjem poročilu.
Od vrtčevskega leta smo se najprej poslovili tako, da smo za starše pripravili manjši nastop – pesmice in deklamacije, nato pa je sledila gibalna dejavnost za otroke in starše – dejavnost v telovadnici. Bilo nam je všeč in veseli smo bili, da smo se zbrali v tako velikem številu.
Kasneje smo nastop ponovili še na šolski zaključni prireditvi in tako h koncu šolskega leta pospremili tudi učence.
In že je konec šolskega leta. Od zime pa do danes smo se veliko novega naučili in doživeli. Spoznali smo nove živali (pajka, gosenico, metulje in hobotnico), pridružilo se nam je nekaj novih otrok in tudi nova vzgojiteljica Urška. Izkoristili smo vsako priložnost, da smo jo preživeli zunaj na svežem zraku. Nabirali smo mišice in kondicijo. Urili svoje spretnosti; koordinacijo, ravnotežje, …, ter se predvsem zabavali in imeli lepo.
Želimo vam super duper odlične počitnice.
‘Uboga živalca tudi rada živi, naj bo še tako majhna si zasluži živeti’, se glasi misel Vidka iz zgodbe Kdo je napravil Vidku srajčico (Fran Levstik). V pomladnih dneh smo se seznanjali z zgodbo o Vidku in živalih, ki nastopajo v njej. Zgodba nam je pomagala spoznati, da je ob sebi lepo imeti prijatelje in si med seboj pomagati.
Ko se je začelo približevati poletje, pa smo se sladkali s češnjami in pričarali poletno kuliso.
Poleg ustaljene rutine in vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu smo imeli v maju kar nekaj dodatnih aktivnosti: obiskala nas je medicinska sestra Ana (13. 5.), odpravili smo se na kolesarčke na Mostu na Soči (14. 5.), obiskala nas je novinarka s Primorskega vala s katero smo pripravili krajši prispevek o obravnavani temi (21.5.), v petek 24. 5. pa smo se z vlakom odpeljali do Bohinjske Bistrice in tam obiskali otroke z Bohinjskega vrtca.
Fotoutrinke si lahko ogledate v galeriji, posnetek prispevka pa najdete tukaj.
Začelo se je, ko v vrtec nismo prišle vzgojiteljice ampak nenavadno oblečene, z veliko nakita, z vedrom na glavi, temnejše polti,… – Afričanke. Tako smo pričeli z odkrivanjem kdo so Afričani/ke, kje živijo, kako živijo, kaj počnejo da jim ni dolgčas,… Da smo lahko čim bolj začutili utrip Afrike smo se preiskusili v nošenju vedra na glavi, v izdelavi glasbil, v plesu in še veliko drugih stvareh. Spoznali smo tudi, da je v Afriki precej revščine in smo skupaj s starši zbrali kar nekaj oblačil, ki jih bomo podarili revnim. Nato pa smo se na potovanje v Afriko odpravili z Jurijem Murijem (Tone Pavček). Imeli smo kar tri različne knjige Jurija Murija, ki se po zgodbi niso razlikovale, so se pa razlikovale po ilustracijah. Kljub temu, da so si po zgodbi enake, smo jih z veseljem poslušali in prebirali. Juri Muri na svoji poti sreča veliko živali. Te so nas še posebej pritegnile in tako smo se tudi mi podali na potovanje, ki nas je pripeljalo do živalskega vrta v Ljubljani.
Afriško vzdušje in pozitivna energija nam bo zagotovo ostala v lepem spominu. Vabimo vas k ogledu našega foto – potopisa.
Gosenice smo že zaplavale v pomlad, vendar se zimskih časov zelo rade spominjamo. Zima sicer ni bila taka, kot smo jo pričakovali in upali, da bo, vendar smo se zelo zabavali in veliko naučili.
Vsak trenutek smo izkoristili za igro na snegu, saj ga ni bilo veliko.
Spoznali smo svoje roke, kaj lahko z njimi počnemo, koliko prstov imamo in jih tudi preštevali. Spoznali smo pokrivala, lasulje in se tako spoznali s Klovnom Jurijem, ki je vsak dan menjal lasulje.
Na pustni torek smo se mastili s krofi, ter se v sprevodu pokazali celi vasi. In že je prišel marec, ki ga zaznamujejo prazniki. Tako smo na dan žena ustvarjali vizitke, ter jih raznesli ženskam po Podbrdu. Seveda nismo pozabili na mame in babice, ter tudi na tatije in njihov mučeniški praznik.
Da boste verjeli kako smo zares uživali, si oglejte fotografije.
Letošnja zima je bila bolj mila, brez velike količine snega in tako smo se odločili, da utrdimo znanje in poznavanje barv. Ker smo vsi že zelo dobro poznali osnovne barve, smo se odločili, da se podrobneje seznanimo z barvami mavrice. Tako smo vsak dan v tednu namenili drugi barvi. Začeli smo z rdečo, katera predstavlja največji mavrični lok, zaključili pa smo z vijolično, ki predstavlja najmanjši mavrični lok. Barve smo utrjevali preko najrazličnejših didaktičnih in drugih igrač, ter preko stvari, ki jih vsakodnevno uporabljamo in vidimo bodisi v prostoru ali naravi (žogice, obroči, padalo, sličice, otroške knjige, sadje, živali, rastline …). Za konec smo se preiskusili še v mešanju barv in nastajanju novih. Spoznali smo, da iz rumene in rdeče nastane oranžna, iz črne in bele siva, … če pomešamo več znanih barv skupaj pa se nam zelo pogosto prikaže rjava.
Katere barve sestavljajo mavrico? Če ne veste, si poglejte tukaj.